Uspavanka za človeštvo
Zjutraj smo se v zadnji živi dan zbudili,
zjutraj smo objeli vse, ki smo jih ljubili.
Zjutraj so prišli in so nam dom zažgali,
s puškami najdražje prerešetali...

Trupla smo in gnijemo na travnikih sovraštva,
trupla smo, ki bede čas nas v črno zemljo vrača.
Begunke kapitala, ki ubija dostojanstvo,
begunci nečlovečnosti na poti v izgnanstvo...

Čakamo, da slišite krike in glasove,
čakamo, da skopljete pretesne nam grobove.
Čakamo, da mine ta norost, ki nas obdaja,
čakamo in tonemo, predaleč je obala...

Mrliči smo, ki hodimo med sivimi revirji,
ljudje, ki smo odvrženi v požrešni golt bankirjev.
Čakamo, da mine ta norost, ki nas obdaja,
čakamo in tonemo, predaleč je obala...

Zjutraj smo se zadnjič, kot ljudje zbudili,
revni in prestrašeni a prekleto živi,
zjutraj smo se zadnjič v novi dan zbudili
zjutraj smo objeli vse, ki smo jih ljubili....
Zdaj čakamo, da mine ta norost, ki nas obdaja,
čakamo in tonemo, predaleč je obala.

      Uspavanka za človeštvo.mp3

*Projekt je podprt s strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.